Pogosta vprašanja
Zbrali smo odgovore na najpogostejša vprašanja, ki nam jih stranke postavljate.
Zbrali smo odgovore na najpogostejša vprašanja, ki nam jih stranke postavljate.
Pri restavriranju starega pohištva se mora očistiti umazanijo in morebitne sekundarne premaze na način, da ohranimo originalno površino in staro patino nepoškodovano. Pri restavriranju naj se uporablja lepila in materiale za površinsko obdelavo, kot so jih uporabljali v času izdelave pohištva. Potrebno je upoštevati načelo reverzibilnosti, uporabljenih postopkov in materialov. S posegi naj le ohranjamo – konserviramo ne pa spreminjamo.
Z brušenjem povzročimo nepopravljivo škodo. Brušenje uniči staro patino. Furniranemu pohištvu na katerem se prebrusi furnir smo trajno pokvarili zunanji izgled. Pri masivnem pohištvu lahko z brušenjem prebrusimo tanko povrhnjico in se tako odpre galerije rovov narejene od insektov. Z vsakim brušenjem za vedno izgubimo del originala.
Staro pohištvo je v glavnem lepljeno z živalskimi kleji. Pri restavriranju uporabljamo izključno klej, kot so ga včasih, saj je kljub široki ponudbi novih lepil še vedno najprimernejše lepilo za restavriranje. Poznamo več vrst kleja, danes se največ uporabljata zajčji in ribji, ki velja za najkvalitetnejšega. Klej se kuha v dvojni posodi – banja marija.
Za izdelavo šelakove politure se uporablja smolnati izloček ščitnih uši, ki se hranijo s sokovi listov in vej nekaterih vzhodnoindijskih dreves. Na trgu se dobi v obliki lističev. Za raztapljanje šelakovih lističev uporabljamo 96% denaturiran alkohol. Šelakovo polituro nanašamo na površino lesa z volneno culo, ki je prekrita z bombažnim ali lanenim platnom. Pri polituri uporabljamo še plovec za polnjenje por in olje za poliranje. Šelakova politura predstavlja zaščito lesa in poudari lepoto lesa. Sam postopek zahteva veliko prakse, v naših krajih se je v mizarskih delavnicah uporabljalo šelakovo polituro vse do 50-60-ih let 20. stoletja.
Izletne luknjice na površini pohištva nam sporočajo prisotnost lesnih insektov. Sama prisotnost izletnih luknic pa nam ne potrjuje da je insekt – črv še prisoten. Prisotnost lesnega črva nam potrdijo novi kupčki praha, ki se pokažejo na površini ali pa pod pohištvom, črva lahko tudi slišimo, ko gloda les. Izletne luknjice vsebujejo prah, ki se pri transportu, premikanju pohištva lahko vsuje, kar pa ni znak za prisotnost črva.
Če je lesni insekt prisoten lokalno, ga lahko uničimo z injektiranjem insekticida v širšo okolico. V primeru, ko je potrebno zaščititi cel predmet je priporočljivo premazati in predmet zaviti v ovijalno folijo, ter ga tako pustiti za en mesec. Potem pa dobro prezračiti preden ga vrnemo v stanovanje.
Pri delu z insekticidi pazite na zdravje in varčujte z njihovo uporabo, uporabite jih le tam kjer je to potrebno.
Izletnih luknjic ni potrebno kitati. Zakaj bi na starem pohištvu skrivali izletne luknjice od insektov, saj še mizarji ki delajo kopije starega pohištva delajo luknjice na novem pohištvu da bi zgledalo starejše.
Staro pohištvo je bilo narejeno v obdobju, ko ni bilo ogrevanja kot ga uporabljamo sedaj. Zato moramo paziti, da starega pohištva ne postavimo v presuh prostor, kjer se bi les presušil. Površino pohištva nežno obrišemo z vlažno mehko krpo. Odsvetujemo uporabo modernih premazov in sprejev za vzdrževanje starega pohištva. Če je površina obrabljena ali poškodovana je najbolje, da se površino obnovi z materiali, katere se je uporabilo pri površinski obdelavi.
Tehnično je izvedljivo restavrirati tudi zelo poškodovane predmete. Ker pa so stroški restavriranja v največji meri odvisni od ohranjenosti predmeta se lahko zgodi, da stroški restavriranja presežejo vrednost predmeta. To se lahko zgodi pri starem pohištvu, ki ima manjšo vrednost. Iz racionalnega vidika se takega starega pohištva ne bi splačalo restavrirati, ker lahko na trgu dobimo podoben kos pohištva za manjšo ceno. Ko pa ima za lastnika močno poškodovani predmet globljo vrednost in predstavlja spomin na osebo ali kakšen dogodek, pa le to običajno pomeni, da je restavriranje starega pohištva smiselno ne glede na ohranjenost in stroške.
Več je dejavnikov, ki vplivajo na strošek restavriranja, med najpomembnejšimi je ohranjenost – stanje površine in konstrukcije. Določen del cene pri restavratorskem posegu predstavlja tudi okovje.
Za prepoznavanje je dobro poznati razvoj pohištva skozi zgodovinska obdobja in tehnologijo obdelave. En zelo uporaben kazalec je debelina furnirja, ki se je z debeline 5 mm v obdobju baroka postopoma znižala na 0,5mm. Če vam bo nekdo prodajal baročno pohištvo in je na njem tanek furnir, ste lahko prepričani, da gre za novejše pohištvo. Ponaredke običajno izdelujejo za vrednejše predmete, zato je priporočeno povprašati še kakšnega strokovnjaka za mnenje, ko se odločamo za nakup vrednejšega predmeta.
S peskanjem se poleg površinskega premaza odstrani tudi vrhnji del lesa. Profili, rezbarjeni deli in ostalo okrasje izgubijo prvotno obliko. Lesna površina po peskanju ostane groba. V grobo površino se veliko bolj nabira prah in umazanija. Grobo površino se težko čisti. Iz peskane površine se pri nadaljnjih obnovah zelo težko odstrani star premaz ker je površina groba. S peskanjem povzročimo nepopravljivo škodo na pohištvu.
Na fotografijah se lepo vidi destruktivno delovanje peskanja. Rezbarjeno polnilo vhodnih vrat je poškodovano do te mere, da so se uničili vsi detajli na obrazu in telesu dečka z knjigo v roki. Prav tako je poškodovano tudi okrasje.